Družbeno omrežje X je francosko preiskavo, ki zadeva domnevno vmešavanje in manipulacijo algoritma, označilo za 'politično motivirano' in 'napad na svobodo izražanja'. Podjetje je zanikalo pristranskost algoritma, ki naj bi bil uporabljen za tuje vmešavanje, ter zavrnilo dostop do priporočilnega algoritma in podatkov o objavah uporabnikov v realnem času, saj meni, da gre za poskus cenzure. Preiskava se je začela po dveh poročilih o domnevni uporabi X-ovega algoritma za tuje vmešavanje.

Družbeno omrežje X je tarča kazenske preiskave v Franciji, ker je osumljeno pristranskega spreminjanja svojega algoritma po obtožbah o tujem vmešavanju. Podjetje je danes sporočilo, da zavrača izpolnitev zahtev pariškega tožilstva po omogočitvi dostopa do svojega algoritma. Mreža X meni, da ta preiskava "izkrivlja francosko pravo".

Družbeno omrežje X (prej Twitter) je pod kazensko preiskavo v Franciji zaradi suma tujega vmešavanja. Pariško tožilstvo omrežje X sumi, da je pristransko spremenilo svoj algoritem po obtožbah o tujem vmešavanju. X je zavrnil prošnjo tožilstva, da bi omogočil dostop do svojega algoritma.

Svetovalec in pomočnik iranskega vrhovnega voditelja sta ostro kritizirala nedavne izjave nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede podpore nemirom v Iranu. Iranski predstavniki so poudarili, da si Združene države Amerike že od leta 1953 prizadevajo za destabilizacijo države in povzročanje nemirov. Po njihovih besedah Washington izkorišča notranje razmere za doseganje lastnih političnih ciljev, kar so označili za nadaljevanje desetletja dolge sovražne politike. Ob tem so iranski uradniki izpostavili, da prebivalci Irana jasno ločijo med upravičenimi protesti zaradi gospodarskih težav ter življenjskega standarda in zunaj vodjenimi provokacijami. Poudarili so, da iransko ljudstvo v ključnih trenutkih ravna zavestno in odgovorno, s čimer preprečuje uspeh tujih načrtov za destabilizacijo režima. Takšne izjave prihajajo v času povečanih napetosti med Teheranom in Washingtonom, pri čemer Iran vztraja pri svoji suverenosti in zavrača kakršnokoli tujo podporo protestnim gibanjem.

Združene države Amerike so izrazile ostro kritiko do francoske kazenske preiskave, ki se osredotoča na družabno omrežje X. Preiskava je bila sprožena zaradi dveh pritožb iz januarja, ki trdita, da naj bi bil algoritem platforme X uporabljen za tuje vmešavanje v francosko politiko. Eden od francoskih politikov je namreč izrazil skrb glede domnevne manipulacije volilnega procesa.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je posredovala v primeru kanadske državljanke Lauren Chen, ustanoviteljice podjetja Tenet Media, ki je bilo lani razkrinkano kot orodje ruske državne propagande. Chenovi je bil leta 2024 zaradi preiskave ameriškega zveznega urada FBI preklican delovni vizum, vendar se je po navedbah ameriških medijev med božičnimi prazniki vrnila v ZDA. Vrnitev v Nashville ji je omogočilo zunanje ministrstvo (State Department), pri čemer se je Chenova na družbenih omrežjih javno zahvalila novemu vodstvu FBI in administraciji za pomoč. Preiskava ministrstva za pravosodje iz septembra 2024 je razkrila, da je podjetje Tenet Media prejelo približno 10 milijonov dolarjev s strani ruske državne mreže RT. Namen financiranja je bil vplivanje na ameriško javno mnenje preko desničarskih vplivnežev, kot so Tim Pool, Benny Johnson in Dave Rubin. Čeprav Chenova in njen mož Liam Donovan v obtožnici nista bila neposredno obtožena kaznivih dejanj, so preiskovalci ugotovili, da sta sodelovala z uslužbenci mreže RT pri prikrivanju vira sredstev. Ponovna izdaja vizuma s strani Trumpovega zunanjega ministrstva je v javnosti že sprožila kritike o rahljanju nadzora nad tujim vmešavanjem v ameriški politični prostor.

Med zakonodajnimi in evropskimi volitvami so v Franciji odkrili 25 poskusov tujega vmešavanja, vključno s strani ruske skupine »Storm-1516«.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem devetem novoletnem nagovoru državljanom poudaril, da bo ostal aktivno na položaju do zadnje sekunde svojega mandata leta 2027. V luči prihajajočih predsedniških volitev, na katerih zaradi ustavnih omejitev ne more več kandidirati, je obljubil, da bo storil vse za zaščito volilnega procesa pred tujim vmešavanjem. Macron je izpostavil odpornost Francije v težkih časih in pozval k enotnosti, napredku ter krepitvi evropske obrambe. Poseben poudarek je namenil mednarodnemu dogajanju, zlasti vojni v Ukrajini, kjer je napovedal nove konkretne zaveze evropskih držav. Predsednik je leto 2026 označil za leto, ki mora biti koristno za državo, ter poudaril nujnost uveljavljanja evropske preference in moči. Kljub špekulacijam o njegovi oslabljeni moči zaradi bližajočega se konca mandata, je Macron skušal pomiriti javnost z zagotovilom o stabilnosti in kontinuiteti dela. V svojem nagovoru je nagovoril tudi varnostne izzive in potrebo po neodvisnosti države v zaostrenih globalnih razmerah. Nagovor so številni analitiki razumeli kot začetek dolgega poslavljanja, a hkrati kot poskus ohranitve politične relevance v zadnjem celotnem letu njegovega predsednikovanja.

Emmanuel Macron se je v Vogezih srečal z bralci skupine EBRA in z njimi razpravljal o temi 'Demokracija na preizkušnji družbenih omrežij in algoritmov'.

Član kanadskega vojaškega obveščevalnega poveljstva, podčastnik Matthew Robar, ki se sooča z obtožbami v zvezi s tujim vmešavanjem, je bil po zaslišanju v Gatineuju v Quebecu izpuščen iz pripora. Robarja so aretirali prejšnji teden in ga obtožili številnih resnih kaznivih dejanj, vključno s kršitvijo zakona o tujem vmešavanju in varnosti informacij.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025 zaradi svojega večletnega boja proti predsedniku Nicolasu Maduru, katerega vladavina velja za nelegitimno. Hkrati so v Slonokoščeni obali aretirali več kot 200 protestnikov med demonstracijami v Abidjanu, saj opozicijske skupine obtožujejo vlado zatiranja nasprotovanja pred predsedniškimi volitvami naslednji mesec.

Pripadnika kanadskih oboroženih sil, Matthewa Robarja, so aretirali in obtožili v skupni policijski operaciji, ki preiskuje tuje vmešavanje in varnost informacij. Robar, pripadnik Poveljstva obveščevalnih sil, je obtožen več kaznivih dejanj po Zakonu o nacionalni obrambi.

Kremlj je obtožil moldavske oblasti, da so preprečile stotisočem moldavskim državljanom, ki živijo v Rusiji, da bi glasovali na parlamentarnih volitvah, saj naj bi jim bili na voljo samo dve volišči. Po podatkih ruskih uradnikov v Rusiji živi okoli 500.000 moldavskih državljanov. Opozicija v Moldaviji napoveduje pritožbe.

V torek so v Parizu in okolici pred več mošejami našli svinjske glave. Francoski minister za notranje zadeve je dejanje označil za »gnusno protimuslimansko dejanje«. Oblasti so sprožile preiskavo, policijski prefekt pa ne izključuje tujega vmešavanja. Politični vrh je obsodil islamofobijo.

Pariško tožilstvo od oktobra 2023 preiskuje devet primerov domnevnega tujega vmešavanja. Med primeri so "rdeče roke", grafiti Davidovih zvezd in svinjske glave, ki so jih pustili pred mošejami v pariški regiji. Tožilka Laure Beccuau je dejala, da so v večini primerov odgovorne že identificirali, razen v najnovejših, kjer preiskave še potekajo. Nekatere primere obravnavajo tudi okrožna sodišča.